Na rezultate laboratorijskih analiz lahko vplivajo različni fiziološki dejavniki, kot so starost, spol, rasa, telesna aktivnost, način prehranjevanja, kajenje, alkohol, debelost, nosečnost, menstruacijski ciklus, oralna kontracepcijska sredstva, zdravila.

Odvzem na tešče pomeni, da naj preiskovanec dan pred odvzemom krvi uživa normalno hrano, po 20. uri pa naj več ne uživa hrano, lahko pa vnaša v organizem vodo. Prav tako je priporočljivo, da se dan pred odvzemom krvi ne pretirava s fizično aktivnostjo.

Ali smo po 12. uri lahko tešči?
Odgovor je NE.

V laboratorijih velja pravilo, da je preiskovanec lahko tešč samo do poldneva, mnenje mnogih strokovnjakov je celo, da smo lahko tešči najpozneje do 11. ure. Kasneje začnejo potekati različni procesi presnove, s katerimi organizem simulira vnos hrane.

Pomen časovnega okvira odvzema krvi

Človeški organizem je podvržen 24 – urnim cikličnim spremembam, ki so lahko majhne in neopazne, v nekaterih primerih pa so lahko tudi velike. Uravnava jih hormonski sistem človeškega organizma in način življenja vsakega posameznika.

Da bi se izognili razlikam, ki bi nastale kot posledica odvzema krvi v različnih časovnih obdobjih dneva, velja pravilo, da je najprimernejši čas za odvzem krvi med 7 . in 10. uro.

Pri spremljanju koncentracije analitov pri bolnikih, ki so na dolgotrajnem zdravljenju, je potrebno zagotoviti, da različna ura odvzema ni vzrok spremembam oziroma odstopanjem pri meritvah.